KAJ JE KROŽNA PLEŠAVOST?

Krožna plešavost, strokovno imenovana alopecia areata, je avtoimuna kožna bolezen, ki lahko prizadene ljudi obeh spolov in vseh starosti. Zanjo je značilno izpadanje dlak v obliki krogov ali na manjših oziroma večjih območjih kjerkoli po telesu. Bolezen je razmeroma pogosta, saj se v milejši ali hujši obliki pojavi pri približno enem do dveh ljudeh na dvesto do tisoč ljudi. Najpogosteje prizadene otroke in mladostnike, ter ženske srednjih let, medtem ko najhujši obliki – izguba las po vsem lasišču (alopecia totalis) ter izguba vseh dlak po telesu (alopecia universalis) – običajno prizadeneta prav mlade.

Vzroki za pojav alopecie areate še niso povsem raziskani. Znanstveniki domnevajo, da bele krvne celice ali limfociti, ki jih telo proizvaja za obrambo pred tujki, kot so bakterije in virusi, začnejo napadati lasne korenine (kako se 'odločijo', katere napasti, še ni znano), kar povzroči lokalno vnetje, zaradi katerega lasje izpadejo. Lasni mešički v procesu niso poškodovani, zato lahko lasje ponovno zrastejo, čeprav lahko to traja leto dni ali več. Enako velja za druge telesne dlake.

Bolezen se običajno začne na lasišču, kjer se hitro pojavijo okrogla plešasta 'znamenja' v velikosti kovanca. Koža na prizadetih območjih je običajno normalna, lahko pa se pojavi rahlo srbenje ali rdečica – znaka vnetja. Vidnih brazgotin ni. Zaradi majhnosti teh znamenj jih bolnik sam pogosto težko opazi; običajno jih odkrije frizer ali prijatelj povsem naključno.

Poteka bolezni ni mogoče vnaprej predvideti, saj se pri vsakem posamezniku odvija drugače. Pri nekaterih plešasti krogi čez nekaj mesecev popolnoma izginejo in se ne pojavijo več, pri drugih se lahko občasno ponovijo, spet pri tretjih se razširijo na velik del glave, v najhujših primerih pa tudi na celotno telo – v takih primerih lasje in dlake ne zrastejo več nazaj. Alopecia totalis prizadene približno enega od petih bolnikov, pri enem od desetih pa napreduje celo v alopecio universalis.

Čeprav za najhujšo obliko bolezni zboli veliko ljudi, so nekateri bolj dovzetni kot drugi. Povečano verjetnost za napredovanje bolezni imajo otroci, ljudje, ki so že izgubili več kot polovico las na glavi, tisti z dodatno avtoimunsko boleznijo, ljudje z motnjami na nohtih ter posamezniki, katerih bližnji družinski člani trpijo za katero koli obliko plešavosti.

Ker je alopecia areata najverjetneje avtoimuna bolezen, je njeno zdravljenje zahtevno in večinoma dolgotrajno, uspeh pa ni zagotovljen. Medtem ko so nekatere vrste plešavosti v celoti ozdravljive, je možnost popolne ozdravitve pri krožni plešavosti majhna. Kljub temu obstaja nekaj različnih načinov zdravljenja, ki jih lahko izvaja le zdravnik specialist.

Pri blažjih oblikah krožne plešavosti je največkrat najboljši 'zdravnik' čas – pri mnogih bolnikih lasje po nekaj mesecih sami zrastejo nazaj. Res pa je, da so lahko sprva drugačne barve ali kakovosti kot ostali lasje, vendar se to običajno kmalu popravi.

Če plešasta 'znamenja' ostajajo, se pri manjših območjih plešavosti na glavi običajno uporabljajo steroidne injekcije. Te so največkrat učinkovite, čeprav uspeh ni zagotovljen in niso primerne za vse bolnike, zlasti ne za tiste z obsežnejšo izgubo las, saj so boleče. Uspešnost ni v nobenem primeru zagotovljena. Obstaja tudi gel oblika teh injekcij, ki pa je veliko manj učinkovita.

Pri večjih območjih plešavosti je potreben drugačen pristop. V takih primerih se najpogosteje uporablja topična imunoterapija. Kako natančno deluje, še ni znano, gre pa za nanos snovi na prizadeta mesta, ki povzroči alergijsko reakcijo in na nek način prepreči limfocitom napadanje lasnih korenin. Pri takem zdravljenju se lahko pojavijo stranski učinki v obliki hude alergijske reakcije, zato se ta terapija pri otrocih odsvetuje.

Za plešavost na splošno obstaja nekaj zdravil, ki delujejo tudi pri alopeciji areati. Za moške sta na voljo dve snovi, ki sorazmerno dobro učinkujeta proti krožni plešavosti. Prvo zdravilo je minoksidil, ki se uporablja za zdravljenje visokega krvnega tlaka. Pri približno tretjini moških pacientov lasje ponovno zrastejo, pri ostalih pa se izpadanje ali ustavi ali pa ni opaznih sprememb. Druga učinkovina je finasterid, ki se običajno uporablja za zdravljenje povečane prostate. Zavira dihidrotestosteron, aktivno obliko moškega spolnega hormona testosterona, in lahko ima več neželenih stranskih učinkov. Za največji učinek je potrebno daljše jemanje tablet.

Pri ženskah se uporabljajo nekoliko drugačne učinkovine. Ker je vzrok plešavosti pogosto moški spolni hormon testosteron, se pri ženskah za zdravljenje uporabljajo antiandrogeni. Ta terapija ni primerna za moške, saj jih 'poženšči' in blokira celične receptorje za ta hormon. Primeri takšnih učinkovin so ciproteron acetat in spironolakton, ki ju je potrebno jemati dlje časa.

Ne glede na izbrano zdravljenje se moramo zavedati, da uspeh pri nobenem ni zagotovljen, prav pri vseh pa je zdravljenje dolgotrajno in ga lahko izvaja le zdravnik specialist.