NASVETI ZA UPOČASNITEV DEDNE PLEŠAVOSTI

Kot nas uči znani slovenski pregovor, 'jabolko ne pade daleč od drevesa'. Če stavek pretvorimo v medicinski besednjak oziroma v govorico genetike, bi lahko rekli, da so otroci vedno vsaj malo podobni staršem (čeprav podobnost včasih ni očitna ali pa postane vidna šele čez mnogo let). Od svojih roditeljev lahko (ali pač ne) podedujemo vse mogoče – barvo las, oči, dolge noge in visoko čelo, temperament, pa tudi slabe stvari, kot so na primer geni za dovzetnost za razne bolezni, telesne napake, ali pa, kot bomo izpostavili v tem članku, moško in žensko plešavost.

Še ne dolgo nazaj so znanstveniki domnevali, da se gensko pogojena plešavost pri moških deduje le po moški strani družine, torej z očeta na sina ali z dedka na vnuka, itd. Raziskave v novejšem času pa so pokazale, da to ne drži povsem – dovzetnost za plešavost se lahko deduje tako po moški kot po ženski strani družine. Nekateri raziskovalci so celo mnenja, da naj bi bil za izgubo las pri moških 'kriv' njihov dedek po materini strani, vendar so to zaenkrat bolj ali manj le ugibanja.

Naj bo tako ali drugače, genetika je orodje, ki nikoli ne zataji. Človek, ki nosi v telesu gen za plešavost, bo slej ali prej tudi postal plešast, vsemu našemu trudu navkljub. Kar pa ne pomeni, da se genetike ne da vsaj za nekaj časa prelisičiti ali upočasniti. Ampak kako?

Najpomembnejše je vsekakor upoštevanje dednosti. Imate očeta ali dedka, ki je plešast? Morda strica ali brata? Ali pa mamo s tankimi, razredčenimi lasmi? Če je odgovor pritrdilen, jih vprašajte, kdaj so začeli izgubljati lase, pri šestdesetih letih? V štiridesetih? Ali mogoče že pri dvajsetih? Vsi ti faktorji so pomembni in jih je potrebno upoštevati. V primeru, da so začeli vaši bližnji sorodniki postajati plešasti nekje okoli vaših let, potem veste, da je napočil čas za ukrepanje.

'Naravnih' metod upočasnjevanja plešavosti poznamo kar nekaj. Mednje spadajo redukcija vsakodnevnega stresa, zaradi katerega lahko naši lasje tudi brez dednih dejavnikov izpadajo v šopih, izločevanje izdelkov iz kopalnice, ki vsebujejo veliko škodljivih kemikalij ter na dolgi rok škodujejo lasem (kot je na primer večina barv za lase) – nadomestimo jih z naravnimi pripravki, šamponi, balzami, barvami, laki, doma narejenimi kremami...

Med naravne metode vsekakor prištevamo tudi pravilno prehrano – na vsakodnevni jedilnik umestimo veliko sadja, zelenjave, oreškov, proteinsko bogate hrane, lahko pa tudi dodatke v obliki vitaminov, mineralov, cinka in železa, ali pa ribje olje, ki občutno pripomore k zdravju las, pa tudi kože. Prav tako tudi občasna masaža glave nikakor ni odveč, saj poveča cirkulacijo krvi na lasišču in tako izboljša prehrano in moč las.

Naravne metode preprečevanja plešavosti so najbolj učinkovite, še preden nam lasje sploh začnejo izpadati, saj lahko z izboljšanjem njihove kvalitete za kratek čas odložimo začetek bolezni (kajti plešavost, imenovana tudi alopecija, JE bolezen). Vendar začetka le-te ne morejo preprečiti. Tega prav tako niso sposobni medicinski pripravki v obliki posebnih mazil, šamponov ali tablet, ki jih običajno lahko dobimo le na recept pri zdravniku specialistu. Pač pa lahko zdravila zavrejo plešavost v začetni fazi, ko bolezen še ni napredovala. To sta na primer minoxidil in finasterid za moške ter ciproteron acetat in spironolakton za ženske. Vsa ta zdravila delujejo hormonsko; prva zavirajo aktivno obliko moškega spolnega hormona testosterona, dihidrotestosteron, druga pa blokirajo receptorje za moške spolne hormone v ženskih telesih. Na trgu obstajajo sicer tudi drugi pripravki, kot so šamponi in geli, vendar so manj učinkoviti kot zgoraj omenjena zdravila.

Ne glede na to, za katero metodo zdravljenja oziroma preventive pred nastopom dedno pogojene plešavosti se odločimo, si moramo biti na jasnem, da je genetika močnejša od vseh metod in zdravil, ki jih poznamo za preprečevanje (prezgodnje) izgube las. Vsi pripravki so nam v večjo ali manjšo pomoč, ko pa enkrat plešavost dokončno nastopi, nam lahko pomagajo le še umetni dodatki, lasulje, podaljški in podobne zadeve, ali pa se lahko odločimo za operacijo presaditve las.

Najboljša rešitev pa je, da naravne metode preprečevanja bolezni, kot so zdrava prehrana in manj kemikalij, postanejo stalnica našega vsakdana, pa bomo s tem veliko pripomogli k zdravju preostalih las. Lahko pa se s plešo enostavno sprijaznimo – ne bomo ne prvi in ne zadnji, rezultat pa bo izboljšana samopodoba in veliko manj stresno življenje.