ALI SUŠENJE IN POGOSTO UMIVANJE LAS POVZROČA PLEŠAVOST IN ZAKAJ?

Plešavost je pogost pojav, navadno pa se pojavi pri moških. Teh prizadene kar 50% celotne populacije, nekje do 50. leta starost, sorazmerno s starostjo, se ta odstotek veča. Lasje se najprej začnejo lomiti, so tanki, jih je vedno manj, le ti so puhasti, za tem sledi pomanjkanje las, drugače rečeno plešavost. Plešavost se navadno začne v čelnem delu in tej obliki ne pripisujemo bolezenskih stanj. Lahko pa seveda plešavost nastane zaradi bolezenskih stanj, stresa ali jemanja določenih zdravil. Pogost vzrok so tudi kemoterapije. Plešavost se prav tako pojavlja pri ženskah, le da je tam manj izrazita in tudi manj pogosta. Ženske večinoma opažajo ta pojav, kot tanjšanje las, do tega procesa pa pride zaradi menopavze, nosečnosti, časa po nosečnosti, shujševalne diete, nepravilne prehrane, vsakodnevnega spenjanja las in podobno. O plešavosti lahko govorimo, ko nam dnevno izpade v povprečju več kot sto las. Vendar brez panike! Pomladi in jeseni se to število naravno poveča, zaradi okolja.

Ne glede na vzroke in pogostost pojava plešavosti, strokovno rečeno androgena alopecija, pa je ne glede na spol, ta pojav močno soodvisen od dedne zasnove. Čeprav strokovnjaki še do danes, konkretnega razloga za plešavost pri zdravih ljudeh niso odkrili, je zanj v največji meri kriva koncentracija moškega spolnega hormona testosterona. Če pa ne poznamo vzroka pojava plešavosti, je najbolje, da opravimo analizo las in lasišča. Mnogi strokovnjaki se sicer še danes ukvarjajo z razlogi, ki se tičejo plešavosti, a do danes še niso našli konkretnega odgovora.

Da pa ne pride do plešavosti, moramo biti pazljivi in skrbni že pred tem, za mnoge neprijetnim pojavom. Ustrezna nega in zdrav način življenja, sta predpogoj, da ne pride do plešavosti. Dobro je, da se izogibamo nezdravi hrani, ter prekomernemu izpostavljanju stresu, oziroma, da ga znamo obvladati. Nega las je ključnega pomena. Izogibati se moramo agresivnim barvam za lase in se rajši poslužujemo tistih, ki so bolj naravne in temnejše, saj svetlenje las, le-te dodatno izmuči. Tudi šampon moramo skrbno izbrati. Šampon naj bo blag, pasiven, zadošča le eno nanašanje, pri tem pa lase čim manj gnetemo, saj jih s tem tudi manj izpulimo. Tudi pri izpiranju šampona, smo nežni in v naslednji fazi uporabimo tudi balzam. Balzam bo pripomogel k lažjemu razčesavanju, lasje pa bodo še dodatno nahranjeni. Na koncu lase z občutkom obrišemo v brisačo, da brisača dobro vpije tekočino, saj bo zato potrebnega manj sušenja. Sušenje s sušilnikom načeloma ni priporočljivo. Dobro je, da v času izpadanja in tanjšanja las ne nosimo pokrival in s tem pustimo lasem svobodo. Prav tako se odsvetuje mokre lase česati, ko pa so suhi, to počnemo od konic do korena.

Čeprav je plešavost v osnovi dedna, nastaja tudi zaradi ostalih razlogov. Njen nastanek se da v današnjem času preprečiti, oziroma omiliti posledice izpadanja las. Bistvenega pomena pa je zagotovo nega las in lasišča, ter življenjski slog. Umivanje las naj ne bo prepogosto, prav tako ne preredko. Vsak posameznik mora ugotoviti, kaj njegovim lasem najbolj ustreza, priporočljiva pogost umivanja pa je tri do štirikrat na teden. Če bomo lase umivali prepogosto, telo pospeši delovanje lojnic in to privede do vse pogostejšega umivanja las, saj se nam zdijo na izgled vse bolj mastni. In tukaj je začaran krog – bolj ko umivamo lase, bolj so mastni. Umivanje las začnimo s toplejšo vodo, proti koncu pa lahko stopnjujemo na nekoliko nižjo temperaturo, a vse v mejah normale in z občutkom lagodja. S tem načinom bomo vzpodbudili krvni obtok, odstranili maščobo iz lasišča, vzpodbudili rast las, poskrbeli za njihov sijaj, in na koncu zaprli pore. Umivanje las naj ne bo predolgo. Uporabljamo blag šampon, pri določenih vrstah las je dovolj le eno nanašanje, sploh če so lasje krajši in jih umivamo bolj pogosto. Šampon obvezno nanašamo na lasišče in ne na konice las, saj je izvor maščobe prav v korenu lasu. Na koncu nanesemo še balzam, ki bo sicer pripomogel k lažjemu razčesavanju, a ga moramo natančno in temeljito izprati, saj se v nasprotnem primeru lasje hitro mastijo.

Ko lasje umijemo, skozi njih nežno potegnemo z glavnikom, ki naj ima široke zobce. Ta las ne bo izpulil, ampak jih bo zgolj oblikoval v ravno linijo in preprečil nastajanje »vozljev«. To lahko naredimo tudi kar z rokami, seveda po tem, ko smo lase nežno obrisali v brisačo. Pri teh postopkih je pomembno, da ne izpulimo preveč las.

Sedaj je na vrsti sušenje. To najhitreje opravimo s sušilnikom, vendar ta lase izsuši. Lase je priporočljivo da sušimo toliko časa, da odpravimo največ 95% vlage; pri srednje dolgih laseh to traja dve do tri minute, pri najnižji stopnji, vendar je hitrost sušenja odvisna tudi od gostote las in debeline. S sušilnikom vedno krožimo okoli glave in ga ne usmerjamo zgolj v določen predel. Pomembno je tudi, da ga ne uporabljamo na najvišji temperaturi in da je od las oddaljen vsaj 10cm; pri starejših sušilcih lahko to razdaljo podvojimo. Še najbolj učinkovito sušenje las pa je ob pomoči narave. Posebej v poletnih mesecih, ko je zunaj toplo in že tako sonce dovolj negativno vpliva na lase, strokovnjaki odsvetujejo sušenje s pomočjo sušilnika, saj ta le še dodatno izsuši lase. Tako sušilec za lase vzamemo v roke zgolj v zelo hladnih dneh in ob pomanjkanju časa, ko pa je le mogoče, pustimo zraku, da opravi svoje delo.