KAKO JE SESTAVLJEN LAS?

Dlaka (pilum) in las (capilum) je produkt ali izloček lasnega mešička oziroma njegove lasne matice.

Deli lasu

Dlaka oz. las ima dva dela: koren in steblo. Koren lasu je tisti del dlake oziroma lasu, ki je v lasnem mešičku. Del korena globoko v lasnem mešičku, ob lasni matici in papili, je zadebeljen in mu pravimo lasna čebulica. Steblo lasu štrli iz pore mešička na površino kože.

Zgradba lasu

Na prerezu ima las oz. dlaka tri sestavne dele: sredico, skorjo in kutikulo. Sredica lasu je iz zaobljenih trnastih in zrnatih poroženevajočih celic, med njimi so zračni mehurčki. Celice vsebujejo rjavo-črno kožno barvilo melanin. Sredica je živi, poroženevajoči del lasu. Skorja lasu je iz več slojev roževinastih celic, ki so polne zlepljenih keratinskih vlaken in tesno povezane z gosto in lepljivo medceličnino. Skorja je odmrli, poroženeli del lasu.

Kutikula lasu je vrhnji sloj skorje lasu. Sestavljajo jo roževinaste celice, ki so zložene druga ob drugi tako, da se delno prekrivajo kot strešne opeke in so tesno povezane z lepljivo medceličnino. Kutikula opravlja naslednje naloge: v predelu stebla lasu ščiti las pred škodljivimi mehaničnimi in kemičnimi vplivi, daje lasu čvrstost, prožnost in sijaj, v predelu korena pa zadržuje las v lasnem mešičku.

Pričvrščenost lasu v lasnem mešičku

Kutikula, vrhnji sloj skorje lasu in epidermikula, notranji sloj stene lasnega mešička tik ob lasu, sta iz roževinastih celic, ki si po legi ustrezajo tako, da se celice kutikule vrivajo med celice epidermikule. Tako zadržujejo las v lasnem mešičku, da se ga ne da z lahkoto izpuliti.

Lastnosti las

Povprečna debelina las je od 0,05 do 0,1 mm. Naravni temni lasje so debelejši od svetlih. Svetlolaske imajo na lasišču okoli 150 tisoč las, temnolaske pa okoli 100 tisoč las. Barva las je odvisna od vrste in količine kožnega barvila melanina v laseh, od debeline lasu in od gostote zračnih mehurčkov v lasu. Zdravi lasje so prožni, raztegnemo jih lahko za okoli 30% njihove dolžine, ne da bi se strgali.

Rast las

Lasje in dlake nastajajo in rastejo iz lasne matice, to je iz železnega dela na dnu lasnega mešička. V lasni matici se zarodne celice množijo, mlade celice odrivajo starejše, poroženevajoče celice sredice lasu, zato se te pomikajo po lasnem mešičku navzgor in proti površini, v skorjo lasu oz. dlake in postopoma poroženijo. Med zarodnimi celicami lasne matice so pigmentne celice, ki proizvajajo kožno barvilo melanin in ga oddajajo zarodnim celicam ter tako obarvajo las oz. dlako. Papila lasnega mešička z žilo in živcem pa zagotavlja lasni matici potrebne snovi.

Faze rasti dlake

Faza rasti ali anagena faza traja od tri do pet let in ves ta čas las neprekinjeno, enakomerno raste iz svoje lasne matice približno 0,3 do 0,4 mm na dan. Če seštejemo prirastek vseh las na zdravem lasišču v enem dnevu, to znese okoli 50m!

Prehodna faza ali katagena faza traja nekaj dni, lasna matica preneha s proizvajanjem lasu, lasna čebulica se odlepi od papile, las preneha rasti in papila propade.

Faza počivanja ali telogena faza traja nekaj mesecev, odlepljena lasna čebulica se počasi pomika po lasnem mešičku proti pori na površini kože in izpade. To je naravno izpadanje las. Pred koncem faze počivanja, še preden stari las izpade, se lasni mešiček spet poglobi, na njegovem dnu se oblikujeta nova papila in lasna matica in iz nje začne rasti nov las. Zopet se prične prva, rastna faza.

Izpadanje las

Vsakodnevno izpadanje las je normalen pojav, govorimo o fiziološkem efluviju (lat. effluere– izginjati). Vsak lasni mešiček ima svoj delovni ciklus, ki je neodvisen od delovnih ciklusov sosednjih mešičkov, da nam ne bi hkrati na istem mestu izpadlo preveč las. Če je na lasišču okoli 100 tisoč las in vsak las raste okoli 1000 dni (rastna faza), lahko dnevno izpade mlademu človeku do 100 las, pa se mu število las na lasišču ne bo zmanjšalo.

Pri mladih ljudeh z zdravim lasiščem sta rast in izpadanje las usklajena, število las na lasišču se zato ne spreminja. Po 30. letu starosti pa se vsako leto več lasnih mešičkov po končani telogeni fazi ne obnovi in dokončno propade. Ker lasje iz njih ne izrastejo več, se lasje pri starih ljudeh postopoma redčijo, pri moških pa se včasih razvije popolna starostna ali senilna plešavost. Podobno tudi pigmentne celice v lasni matici po 40. letu starosti proizvajajo vedno manj pigmenta kožnega barvila melanina, zato starejšim ljudem postopoma posivijo lasje.

Trihogram

Trihogram (gr. trix –las, gramma – označba) je metoda za ugotavljanje zdravja lasišča. Na lasišču izpulimo šop las in pregledamo njihove lasne čebulice ter določimo fazo rasti, v kateri so bile v trenutku preiskave. Normalni rezultat: mikroskopski pregled lasnih čebulic pokaže, da je bila pri 85% lasnih čebulic njihova rast prekinjena v rastni fazi in pri največ 15% v prehodni fazi in fazi počivanja.

Nepravilnosti v rasti las

Alopecija – plešavost

Definicija: Alopecija je plešavost zaradi poškodbe ali bolezni lasne matice, zato se prekine rast las in dlak, sledi bolezensko izpadanje las in dlak (patološki efluvij), ki se konča s popolno plešavostjo ali hudim redčenjem las.

Trajne plešavosti:

Poškodbe lasnih matic – brazgotine na lasišču o hujših poškodbah, npr. opeklinah , po hujših boleznih na lasišču (tur), dolgotrajno spenjanje las (čop, kite).

Moška plešavost – je zelo pogost familiarni pojav, prvi znaki plešavosti se navadno pojavijo že kmalu po 20. letu in do 50. leta plešavost prizadene polovico vseh moških. Najprej pride do postopnega tanjšanja in redčenja las ter pomikanja čelne lasne črte nazaj, nato se lasje začnejo redčiti tudi na temenu in v končni fazi se obe področji združita (Hipokratova pleša).

Začasne plešavosti:

Žariščna plešavost (Alopecia arreata) – je posledica specifičnega vnetja v predelu lasne matice las na lasišču in drugod po telesu. Vzrok: različni zunanji ali notranji sprožilci (fizični napori, duševni pretresi, visoka vročina,...) privedejo do specifičnega vnetja v koži, ki lasno matico začasno tako poškoduje, da povzroči razvoj pleše.

Lasje izpadajo v šopih, v kratkem času nastanejo žarišča popolne pleše, ta žarišča se večajo, množijo, zlivajo. V žarišču ostajajo široke pore lasnih mešičkov, napolnjene s temnimi ostanki lasu. Ob robu aktivnega žarišča lase z lahkoto izpulimo. Ko se vnetje umiri, izrastejo na plešastih mestih najprej tanki, puhu podobni svetli laski brez melanina (v predelu žarišča so prizadeti tudi melanociti v lasni matici), kasneje pa spet končni obarvani lasje.

Nadaljni postopek bolezni je zelo nepredvidljiv, sprožilci so lahko karkoli, zato se izbruhi bolezni ponavljajo in izmenjujejo z izboljšanji. Ukrepi – izogibanje sprožilcem, skrb za čim boljše zdravje, psihoterapija, masaža lasišča, zdravila.

Sivenje las

Vrste sivenja las: Starostno sivenje las je fiziološki pojav in je posledica postopnega popuščanja melanocitov. Začne se po 40 letu starosti, najprej ob senceh, na temenu in zatilju in zajame vse dlake po telesu.

Zgodnje sivenje se začne že pred 20 letom in je familirani pojav. Simptomatsko sivenje las je lahko simptom hujših bolezni, npr. bolezni endokrinih žlez, rakavih obolenj, podhranjenosti.

»Posivitev čez noč« zaradi hudih fizičnih ali duševnih stresov (porod, fizični napor, čustveni stresi – huda žalost, strah,...).