DEJSTVA O IZPADANJU LAS

Lasje so sestavni del našega telesa z lastnim življenjskim ciklom. Tekom 'življenja' gredo skozi več faz. Prva faza se imenuje anagena faza in traja od dveh pa tja do šestih let, odvisno od posameznika. Med prvo fazo je las v aktivni fazi rasti, kar pomeni, da se celice delijo, las pa postaja daljši. Daljša kot je anagena faza, hitreje rastejo lasje. Ob nastopu druge, katagene faze, ki traja približno dva tedna, se lasni mešiček skrči, posledično 'odklopi' od žil ter se neha prehranjevati. Skrčitev spodnjega dela mešička potisne lasno korenino navzven. V telogeni, tj. zadnji fazi ostane lasni mešiček od enega do štirih mesecev v stanju mirovanja, nato pa se začne tvoriti nov las, ki starega, ki je medtem še vedno ugnezden v mešičku, potisne ven, novi las pa začne svojo anageno fazo.

V primeru izpadanja las pride do tega, da las prekmalu zapusti fazo rasti oziroma anageno fazo, ter preide naravnost v telogeno fazo. V tako poškodovanem lasnem mešičku lasje nato rastejo počasneje ali pa se njihova rast popolnoma ustavi. Ni pa vsako izpadanje las začetek plešavosti in razlog za skrb.

Lasje, ki vsakodnevno ostajajo na glavnikih po česanju, so popolnoma naraven pojav, saj jih na dan z naših glav izpade od približno osemdeset do sto. Tudi sezonsko povečano odpadanje je normalno in postane intenzivnejše spomladi in jeseni – lasje pač sledijo naravnemu ciklu. Ker nam na lasišču raste okoli sto tisoč las, to še ni zaskrbljujoče - skrbeti nas lahko začne šele, če opazimo, da nam dnevno izpade več kot približno sto, dvesto las, ali če se na lasišču začnejo pojavljati gole zaplate, velike ali majhne.

Poznamo dva načina izpadanja las: začasno in trajno. Na začasno povečano izpadanje las vplivajo različni dejavniki, kot so stres, določena zdravila, nosečnost, neuravnotežena prehrana in še veliko več. Na te dejavnike po navadi lahko vplivamo, simptomi pa izginejo kmalu zatem, ko njihov vpliv na naše telo poneha. Sem štejemo tudi sezonsko izgubo las. Trajno izpadanje las težje, če sploh lahko, zaustavimo, saj prizadane ali celo uniči naše lasne mešičke. Vzroki za to so genetski, bolezenski, hormonski, ali pa popolnoma naravni, kot je staranje.

Tako moški kot ženske s starostjo izgubljamo lase. Pri predstavnikih moškega spola je sicer bolj pogosta tako imenovana 'vzorčasta plešavost' – plešavost, ki se pojavni le na določenih delih lasišča, najpogosteje na temenu, medtem ko je pri ženskah običajnejša 'splošna' izguba las. Polovici moškim sicer grozi plešavost že okoli tridesetega leta starosti, večina pa jih je plešastih ali imajo vsaj kak vzorec plešavosti do šestdesetega leta. Povprečna dnevna izguba las v vseh obdobjih pa je pri obeh spolih enaka, deloma se razlikuje le od posameznika do posameznika.

Prekomerno izgubljanje las je mogoče vsaj deloma preprečiti, če se težave zavemo dovolj zgodaj in nato primerno ukrepamo. Obstaja veliko različnih izdelkov, ki pomagajo v boju s plešavostjo, kot so šamponi, geli, razna zdravila, itd. Tudi operativna presaditev las je ena od možnih rešitev, ki pa na žalost ni primerna za vse kandidate, pa tudi ravno poceni ni. Še najboljša rešitev je naravna preventiva v obliki prehrane, ki vsebuje vsa potrebna hranila za zdrave lase, nevtralni šamponi, sušenje las na zraku, tudi masaža je izvrsten način, kako izboljšati prekrvavitev lasišča in s tem izboljšati rast in kakovost las.